četrtek, 23. julij 2009

Prednosti in slabosti – prevajanje hrvaščina in prevajanje srbščina

Kljub temu, da študija posameznih jezikov v Ljubljani ni ( hrvaščino in srbščino lahko poleg makedonščine študiramo le v 'paketnem' študiju južnoslovanskih jezikov na Filozofski fakulteti )je za tiste, ki bi v življenju radi ponujali storitve ' prevajanje hrvaščina ' ali ' prevajanje srbščina ' mogoče dobro, da se že pred študijem odločijo, kateri jezik bi zares radi obvladali, kajti v nasprotju z verjetnim prepričanjem večine Slovencev niti ' prevajanje hrvaščina ' niti ' prevajanje srbščina ' nista enostavni dejavnosti, ki se jih Slovenci lahko naučimo ad hoc.

Oba jezika imata velikansko število medsebojnih razlik in posebnosti. Pa tudi, če se boste naučili knjižnje hrvaščine in vam prevajanje hrvaščine ne bo več delalo težav, se morate zavedati, da na Hrvaškem obstajajo tri precej ločena narečja – kajkavski, čakavski in štokavski. Če pa se boste v svoji karieri odločili za prevajanje srbščine, potem boste imeli med obiskom Srbije verjetno težave le z torlaškim dialektom, ki pa se govori le v jugovzhodnem delu države. Povsod drugje se uporablja štokavica.

Tende imajo za sabo dolgo zgodovino razvoja

Večina izmed nas se ne zaveda, kako dolgo zgodovino imajo nekatere stvari, za katere bi najprej rekli, da jih pred 20. stoletjem še ni bilo. Ena teh stvari so vsaj po mojem mnenju tudi tende oziroma markize. V neki obliki so jih uporabljali že Egipčani in Sirci. Rimljani so poznali platna s katerimi so zakrivali igralce med gledališkimi igrami.

V severni ameriki so se tende, kot jih poznamo danes, prvič pojavile v prvi polovici 19. stoletja. Na fotografijah stavb iz tega obdobja pa pogosto vidimo le golo ogrodje, ker so platno čezenj razprostrli le, ko je bilo nujno potrebno. Uporabljali so posebno vrsto surovega tesno pletenega platna. Preden so ga uporabili za markize, se je že stoletja tovrstno platno uporabljalo za šotore in jadra. Pogoste so markize postale po državljanski vojni med severom in jugom, ob vse bolj napredujoči industrijski revoluciji. V drugi polovici 19 stoletja so se tende še nadalje popularizirale.